Sponzorstvo (sponzoriranje, reklamiranje, oglaševanje) je pogodben odnos med sponzorjem in sponzoriranim, s katerim se sponzor zaveže nameniti določena sredstva (finančna, storitve ali v naravi) za svoje reklamiranje (promocijo) v javnosti, sponzorirani pa se zaveže, da bo z nasprotno storitvijo izvedel določene aktivnosti v smeri reklamiranja sponzorja.
Sponzor prispeva sredstva z namenom promocije svojega imena, blagovne znamke … torej svoje podobe v javnosti. Gre za poslovni partnerski (odplačni) odnos med sponzorjem in sponzoriranim, kjer se reklamiranje navadno vrši v časopisu, radiu, televiziji, preko interneta …
Davčna obravnava sponzorstva
Za sponzorja, pravno osebo je reklamiranje poslovni odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb. V primeru, da je sponzorirani davčni zavezanec za DDV na izdanem računu obračuna DDV po predpisani stopnji, sponzor pa ima pravico (ob izpolnjevanju ostalih splošnih pogojev določenih v Zakonu o davku na dodano vrednost) do odbitka tega obračunanega davka kot svojega vstopnega DDV. Sponzorirani (pravna oseba) je za opravljeno storitev dolžna izstaviti račun.
Pri sponzoriranemu gre za obdavčljivi prihodek (dohodek), pa naj govorimo o pravni ali fizični osebi. V primeru, da je sponzorirani pravna oseba se ti prihodki vključujejo v njegovo davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb, v primeru pa, da je sponzorirani fizična oseba se mu ti dohodki (prejeta sredstva) štejejo kot dohodek dosežen z opravljenim delom (poslom, dejavnostjo) ter vštevajo v dohodninsko osnovo za plačilo dohodnine.
Z vidika davka na dodano vrednost gre za opravljanje ekonomske dejavnosti sponzoriranega (pravne ali fizične osebe), ki je podvrženo obračunu davka na dodano vrednosti. V primeru, da je sponzorirani že davčni zavezanec, identificiran za DDV, bo od te storitve (reklamiranja) obračunal DDV po predpisani stopnji. Če sponzorirani (še) ni identificiran za DDV, se mu opravljena storitev (promet) reklamiranja všteva v »kvoto« z DDV obdavčljivega prometa, ki ob preseganju višine 25.000€ v zadnjih 12 mesecih, povzroči obvezen obračun DDV in hkratno identifikacijo za namene DDV. Dokler sponzorirani, ki še ni identifiriran za DDV (mali davčni zavezanec) ne preseže 25.000€ obdavčljivega prometa je oproščen obračuna in plačila DDV.
Za razliko od sponzorstva pa je donatorstvo (donacija, doniranje, lahko celo imenujemo darilo) neodplačen in nekomercialen dogovor za katero donator (dajalec donacije) ne pričakuje povračila. Donatorstvo je tudi anomimno. Donator z dajanjem sredstev ne pričakuje »protistoritve«, ki bi koristila donatorju. Namen donacije je finančna podpora (splošnega dobra) splošnih družbenih koristi, kot so humanitarni, športni znanstveni, ekoliški in drugi dobrodelni nameni …
Davčna obravnava donacije (donator – prejemnik donacije)
Donator, pravna oseba lahko (pod določenimi pogoji) znižuje davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb za dane donacije v denarju ali naravi, vendar največ v višini do 0,3 (0,5) odstotka obdavčenega prihodka donatorja (zavezanca za DDPO) v davčnem obdobju. Olajšavo se lahko uveljavlja za izplačila rezidentom Slovenije in za izplačila rezidentom držav članic EU in izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki hkrati niso države članice EU. Olajšave ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil.
V primeru da donator, oseba identificirana za DDV, donira sredstva v naravi (naprimer podaritev računalnika) od katerih je pri nakupu izkoristil pravico do odbitka vstopnega DDV mora pri brezplačni odtujitvi (podaritvi) obračunati DDV od osnove in po stopnji, ki jo predvideva ZDDV-1.
Prejemniku donacije, pravni osebi se prejeta donacija pod določenimi zakonskimi pogoji ne všteva v obdavčljiv prihodek pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb, enako velja, da pri prejemniku donacije le ta ni predmet DDV.
V primeru, da želi donirati fizična oseba, lahko donira tudi tako, da zahteva, da se določen znesek njemu odmerjene letne dohodnine nameni za financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Znesek ne more presegati 0,5% dohodnine, odmerjene osebi (donatorju) za davčno leto. Predpisi določajo tudi možne prejemnike donacij kateri so objavljeni na spletni strani davčne uprave RS.
Prejemnik donacije fizična oseba pa s prejemom donacije pridobi dohodek, ki je obdavčen lahko po Zakonu od davkih občanov (davek na darila) ali pa po Zakonu o dohodnini, v odvisnosti od tega, kakšno je razmerje med donatorjem in prejemnikom donacije.
