Članek v časniku Finance; 25.05.2009
Leto 2008 se je tudi v računovodskem smislu dokončno poslovilo. Plod ažurnega in natančnega evidentiranja poslovnih dogodkov je letno poročilo, v širši javnosti bolj poznano pod imenom »bilanca«. Vsak podjetnik se rad pohvali, da je v preteklem letu dobro delal in dosegel še boljše rezultate kot prejšnja leta. Napredek vidi predvsem pri povečevanju prihodkov in poslovanju z novimi poslovnimi partnerji.
V času debelih krav, kot je popularno definirati pretekla ugodna poslovna obdobja, sta bila prav povečanje prihodkov in pridobivanje novih poslovnih partnerjev za marsikoga najpomembnejša. Zdaj, ko je čas neugoden za razvoj poslovanja, pa se sprašujemo, kje so rezerve za zniževanje stroškov, kako prebroditi likvidnostne težave, ali smo sploh konkurenčni, produktivni, ali je naša dodana vrednost dobra… Vse to in še kaj pa je razvidno iz letnih poročil, s katerimi posredno obveščamo javnost z zakonsko predpisano javno objavo.
Slovenija je poseben fenomen
Slovenija je nasploh »poročevalski fenomen«, saj na vsakem koraku poročamo o vsem. Če si včeraj prodal podjetje, jutri za to lahko izve vsa zainteresirana javnost prek različnih portalov in registrov. Ne rečem, da to nima pozitivnih učinkov, ugotavljam le, da tako je. Na splošno slovimo kot zelo pregledna država, kar se tiče obveščanja javnosti o poslovnih odločitvah. V Italiji ali Nemčiji, na primer, je precej težje pridobiti zanimive podatke o poslovanju posameznega podjetja.
Zato je še toliko bolj pomembno, kakšne bilance direktorji podpisujejo. In kaj se je v bilancah zapisalo? Verjetno vse, kar je bilo potrebno in kar je računovodja zabeležil. Številni podjetniki se še vedno ukvarjajo samo z davčno optimizacijo in mislijo, da so najeli računovodski servis samo za to. Prepričani so, da je pomembno plačati čim manj davkov, o namenu računovodskih izkazov (da ne omenjam razkritij in poslovnega poročila), se še vedno ne sprašujejo! ″Zakaj vas pa plačujem,″ je največkrat slišati iz ust podjetnika, ki na koncu leta pride vprašat le, koliko davka mora plačati. Na žalost jev večini primerov sodelovanje med računovodskim servisom in naročnikom omejeno le na ta, davčni del.
Računovodski servis ne odgovarja za napake
Taka oblika sodelovanja med računovodskim servisom in podjetnikom je vsaj v dveh pogledih neustrezna, če ne celo škodljiva. Prvič, računovodski servis ni tisti, ki bi bil materialno odgovoren za morebitne napake pri evidentiranju poslovnih dogodkov in s tem za napake v računovodskih izkazih in davčnih obračunih. V skladu z veljavno zakonodajo je za poslovanje podjetja in s tem tudi za vsebino računovodskih izkazov in davčnih obračunov odgovorna oseba direktor podjetja. »In čemu potem sploh potrebujemo računovodski servis, če za vse odgovarjamo sami?« se lahko vpraša podjetnik. Odgovor je lahko zelo administrativno-tehničen: zato, da vaše poslovne dogodke, ki so nastali na podlagi vaših odločitev umestijo na določene konte in povzetek vašega poslovanja prepišejo na za to predpisane obrazce. Če se pri opravilu zmotijo in povzročijo škodo, jih lahko odškodninsko tožite. Kolikor vem, se to še ni zgodilo. Vendar pa si takega odgovora ne želimo niti računovodski servisi niti podjetja. Zato bi bil primernejši odgovor naslednji: ″Računovodski servis potrebujete, da z ustreznimi informacijami, ki vam jih med vašim poslovanjem ponuja, poskrbi tudi za pravilne podlage, na katerih temeljijo vaše poslovne odločitve. S tem se boste pri poslovanju izognili morebitnemu preseganju zakonsko dovoljenih okvirjev, kakovosten računovodski servis pa bo seveda vse vaše poslovne dogodke pravilno evidentiral, računovodski izkazi bodo vsebinsko pravilni, v davčnih obračunih in morebitnih inšpekcijskih postopkih pa ne bo po nepotrebnem davčno nepriznanih stroškov. In drugič, pravilne bilance nam bodo omogočile, da bomo lahko suvereno nastopali pri banki, na javnih razpisih, pred poslovnimi partnerji in pred ostalimi uporabniki naših poslovnih informacij.
Posledice slabega računovodenja
Posebej v kriznih časih je sodelovanje med računovodskim servisom in poslovodstvom zelo pomembno. Mogoče je bilo minulo poslovno leto slabše kot predpreteklo, zato je še bolj pomembno, kako smo prikazali osnovne informacije: razmerje med kupci in dobavitelji, višina finančnih zadolžitev, razmerja finančnih obveznosti glede na ročnost uporabe sredstev; kapital za financiranje poslovanja, obračanje sredstva in tako dalje.
Prepogosto se dogaja, da banke vaše podjetje slabše bonitetno razporedijo in imate manjši limit zadolževanja. To lahko pomeni manj posojila po višji obrestni meri. V najslabšem primeru vas odbor za kreditno presojo celo zavrne.
A to še ni vse. Če ste kandidirali na razpisu za pridobitev evropskih sredstev, vas lahko komisija za preverjanje uspešnosti zavrne, ker imate slab finančni položaj (finančno ravnotežje, moč, plačilna sposobnost) in ker ne zadostite nekaterim osnovnim kazalcem, kot je dodana vrednost na zaposlenega.
A tudi to še ni vse! Letnih poročil, ki smo jih oddali na AJPES, praviloma ni mogoče popravljati za nazaj (le izjemoma, po izkušnjah res redko). Računovodski izkazi so torej taki, kakršne ste kot direktor podpisali oziroma, če se vrnem na začetek, kakršne so vam pripravili v računovodje.
K sreči se tu zgodba ne konča! Podjetništvo se ne meni za nastali čas in se ne ukvarja z minulimi odločitvami. Še bo novih priložnosti in podjetniških idej. Zdajšnji krizni čas pa je morda (kot to tudi v drugih primerih povsod poudarjajo!) priložnost, da se malenkost bolje poglobimo v svoje lastno poslovanje, izkazovanje rezultatov poslovanja in med drugim ugotovimo, ali imamo računovodski servis, ki nam bo zagotovil več, kot le knjiženje minulih poslovnih dogodkov.
Neven Škrokov
Član Upravnega odbora ZRS
Avtor: Zbornica računovodskih servisov