Delodajalci, ki presegajo kvoto invalidov lahko od države pridobijo sredstva.

Sredstva lahko zahteva vsak, ki zaposluje invalide, ne glede na velikost in organizacijsko obliko podjetja. V kriznih časih, ko smo izčrpali vse ostale možnosti nas lahko (vsaj delno) rešuje subvencija države, ki jo vse premalo uporabljamo. Projekt je (delno) financiran s strani ESS.

Preglejte torej svoje kadre. Marsikdo se ne zaveda skritega potenciala. Osebe, ki so kot otroci obiskovali izobraževalne institucije s prilagojenim programom imajo večinoma opravljeno nižjo poklicno izobrazbo, zaradi svojih lažjih psihomotoričnih in lažjih umskih težav se štejejo za osebe, ki so težje zaposljive in imajo status invalida. So prav tako dejavni udeleženci in koristen dejavnik v družbi. Včasih imamo zaposlenega invalida s telesno hibo ali okvaro, ki je morda niti ne opazimo.

Za zaposlenega invalida nad kvoto od države pridobimo[1]:

-         oprostitev plačila prispevkov (74. člen ZZRZI)

-         nagrade za preseganje kvote 25 % minimalne plače (75. člen ZZRZI)

Če prenesemo v številke, imamo možnost za osebo, ki prejema minimalno plačo 734,15 € mesečno pridobiti:

Oproščeni prispevki ZPIZ             178,77 €

Nagrada                                     183,54 €

Seštevek                                   362,31 €

Znesek 362,31 € mesečno je vsota, ki nam letno doprinese 4.347,72 € za samo enega invalida nad kvoto. Na nas je torej odločitev ali bomo prevetrili kadre in izkoristili možnost, ki nam jo ponuja ZZRZI.

JOB

4.2.2010

ZAKONSKE SPREMEMBE  – MINIMALNA PLAČA  (ZMinP)

Zakon stopi v veljavo 1. dan naslednjega meseca po uveljavitvi, predvidoma bo to obračunski mesec  marec 2010.

Zneski minimalne plače

Delodajalci, ki jim grozi  večja izguba, obstoj podjetja, ali odpoved pogodb o zaposlitvi večim delavcem, lahko ta zakon uveljavljajo postopno. Vendar najdlje do 31. decembra 2011. O postopnem usklajevanju in dinamiki izplačila minimalne plače  se je potrebno posvetovati  s sindikatom in skleniti pisni sporazum. Z namero in sporazumom je potrebno obvestiti inšpektorat za delo, v izogib sankcijam. V  času posvetovanja, vendar ne dlje kot dva meseca po uveljavitvi zakona, mora delodajalec minimalno plačo izplačati najmanj v višini, določeni v prvi alineji prejšnjega odstavka.

Naše znanje, izkušnje in vpogled v stanje na slovenskem trgu, so nas vodili do sklepa, da ob novem letu tudi sami aktivno doprinesemo k večji gospodarski moči in boljši likvidnosti slovenskih podjetij, da se bodo našemu gospodarstvu čimprej spet pokazali boljši časi. V naši “dobrodelni akciji” podarjamo…

…VAVČER ZA BREZPLAČNO SVETOVANJE.

Sklenili smo, da bomo popolnoma brezplačno in brez obveznosti podarili 50 vavčerjev za individualno, enourno osebno svetovanje s konkretnimi nasveti, kako do sredstev iz skladov Evropske unije, da bomo s tem pomagali podjetjem do boljših poslovnih rezultatov in boljšega poslovanja v prihodnjih letih.

ZAKAJ NE BI TUDI VI PRIDOBILI NEPOVRATNA SREDSTVA IZ EU SKLADOV?

In zakaj torej ne bi tudi vi izkoristili te možnosti sami in iz prve roke izvedeli, kako do sredstev iz skladov EU, in kako izboljšati poslovanje z evropskimi nepovratnimi sredstvi?

PRIJAVITE SE ČIMPREJ -

število vavčerjev je žal omejeno, zato vas prosimo, da se nam za dogovor za vaš termin prijavite čimprej na info@beefes.si.

Sponzor prispeva sredstva z namenom promocije svojega imena, blagovne znamke … torej svoje podobe v javnosti. Gre za poslovni partnerski (odplačni) odnos med sponzorjem in sponzoriranim, kjer se reklamiranje navadno vrši v časopisu, radiu, televiziji, preko interneta …

Davčna obravnava sponzorstva

Za sponzorja, pravno osebo je reklamiranje poslovni odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb. V primeru, da je sponzorirani davčni zavezanec za DDV na izdanem računu obračuna DDV po predpisani stopnji, sponzor pa ima pravico (ob izpolnjevanju ostalih splošnih pogojev določenih v Zakonu o davku na dodano vrednost) do odbitka tega obračunanega davka kot svojega vstopnega DDV. Sponzorirani (pravna oseba) je za opravljeno storitev dolžna izstaviti račun.
Pri sponzoriranemu gre za obdavčljivi prihodek (dohodek), pa naj govorimo o pravni ali fizični osebi. V primeru, da je sponzorirani pravna oseba se ti prihodki vključujejo v njegovo davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb, v primeru pa, da je sponzorirani fizična oseba se mu ti dohodki (prejeta sredstva) štejejo kot dohodek dosežen z opravljenim delom (poslom, dejavnostjo) ter vštevajo v dohodninsko osnovo za plačilo dohodnine.
Z vidika davka na dodano vrednost gre za opravljanje ekonomske dejavnosti sponzoriranega (pravne ali fizične osebe), ki je podvrženo obračunu davka na dodano vrednosti. V primeru, da je sponzorirani že davčni zavezanec, identificiran za DDV, bo od te storitve (reklamiranja) obračunal DDV po predpisani stopnji. Če sponzorirani (še) ni identificiran za DDV, se mu opravljena storitev (promet) reklamiranja všteva v »kvoto« z DDV obdavčljivega prometa, ki ob preseganju višine 25.000€ v zadnjih 12 mesecih, povzroči obvezen obračun DDV in hkratno identifikacijo za namene DDV. Dokler sponzorirani, ki še ni identifiriran za DDV (mali davčni zavezanec) ne preseže 25.000€ obdavčljivega prometa je oproščen obračuna in plačila DDV.

Za razliko od sponzorstva pa je donatorstvo (donacija, doniranje, lahko celo imenujemo darilo) neodplačen in nekomercialen dogovor za katero donator (dajalec donacije) ne pričakuje povračila. Donatorstvo je tudi anomimno. Donator z dajanjem sredstev ne pričakuje »protistoritve«, ki bi koristila donatorju. Namen donacije je finančna podpora (splošnega dobra) splošnih družbenih koristi, kot so humanitarni, športni znanstveni, ekoliški in drugi dobrodelni nameni …

Davčna obravnava donacije (donator – prejemnik donacije)

Donator, pravna oseba lahko (pod določenimi pogoji) znižuje davčno osnovo pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb za dane donacije v denarju ali naravi, vendar največ v višini do 0,3 (0,5) odstotka obdavčenega prihodka donatorja (zavezanca za DDPO) v davčnem obdobju. Olajšavo se lahko uveljavlja za izplačila rezidentom Slovenije in za izplačila rezidentom držav članic EU in izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki hkrati niso države članice EU. Olajšave ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil.
V primeru da donator, oseba identificirana za DDV, donira sredstva v naravi (naprimer podaritev računalnika) od katerih je pri nakupu izkoristil pravico do odbitka vstopnega DDV mora pri brezplačni odtujitvi (podaritvi) obračunati DDV od osnove in po stopnji, ki jo predvideva ZDDV-1.

Prejemniku donacije, pravni osebi se prejeta donacija pod določenimi zakonskimi pogoji ne všteva v obdavčljiv prihodek pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb, enako velja, da pri prejemniku donacije le ta ni predmet DDV.

V primeru, da želi donirati fizična oseba, lahko donira tudi tako, da zahteva, da se določen znesek njemu odmerjene letne dohodnine nameni za financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Znesek ne more presegati 0,5% dohodnine, odmerjene osebi (donatorju) za davčno leto. Predpisi določajo tudi možne prejemnike donacij kateri so objavljeni na spletni strani davčne uprave RS.
Prejemnik donacije fizična oseba pa s prejemom donacije pridobi dohodek, ki je obdavčen lahko po Zakonu od davkih občanov (davek na darila) ali pa po Zakonu o dohodnini, v odvisnosti od tega, kakšno je razmerje med donatorjem in prejemnikom donacije.

Leto 2008 se je tudi v računovodskem smislu dokončno poslovilo. Plod ažurnega in natančnega evidentiranja poslovnih dogodkov je letno poročilo, v širši javnosti bolj poznano pod imenom »bilanca«. Vsak podjetnik se rad pohvali, da je v preteklem letu dobro delal in dosegel še boljše rezultate kot prejšnja leta. Napredek vidi predvsem pri povečevanju prihodkov in poslovanju z novimi poslovnimi partnerji.

V času debelih krav, kot je popularno definirati pretekla ugodna poslovna obdobja, sta bila prav povečanje prihodkov in pridobivanje novih poslovnih partnerjev za marsikoga najpomembnejša. Zdaj, ko je čas neugoden za razvoj poslovanja, pa se sprašujemo, kje so rezerve za zniževanje stroškov, kako prebroditi likvidnostne težave, ali smo sploh konkurenčni, produktivni, ali je naša dodana vrednost dobra… Vse to in še kaj pa je razvidno iz letnih poročil, s katerimi posredno obveščamo javnost z zakonsko predpisano javno objavo.

Slovenija je poseben fenomen

Slovenija je nasploh »poročevalski fenomen«, saj na vsakem koraku poročamo o vsem. Če si včeraj prodal podjetje, jutri za to lahko izve vsa zainteresirana javnost prek različnih portalov in registrov. Ne rečem, da to nima pozitivnih učinkov, ugotavljam le, da tako je. Na splošno slovimo kot zelo pregledna država, kar se tiče obveščanja javnosti o poslovnih odločitvah. V Italiji ali Nemčiji, na primer, je precej težje pridobiti zanimive podatke o poslovanju posameznega podjetja.

Zato je še toliko bolj pomembno, kakšne bilance direktorji podpisujejo. In kaj se je v bilancah zapisalo? Verjetno vse, kar je bilo potrebno in kar je računovodja zabeležil. Številni podjetniki se še vedno ukvarjajo samo z davčno optimizacijo in mislijo, da so najeli računovodski servis samo za to. Prepričani so, da je pomembno plačati čim manj davkov, o namenu računovodskih izkazov (da ne omenjam razkritij in poslovnega poročila), se še vedno ne sprašujejo! ″Zakaj vas pa plačujem,″ je največkrat slišati iz ust podjetnika, ki na koncu leta pride vprašat le, koliko davka mora plačati. Na žalost jev večini primerov sodelovanje med računovodskim servisom in naročnikom omejeno le na ta, davčni del.

Računovodski servis ne odgovarja za napake

Taka oblika sodelovanja med računovodskim servisom in podjetnikom je vsaj v dveh pogledih neustrezna, če ne celo škodljiva. Prvič, računovodski servis ni tisti, ki bi bil materialno odgovoren za morebitne napake pri evidentiranju poslovnih dogodkov in s tem za napake v računovodskih izkazih in davčnih obračunih. V skladu z veljavno zakonodajo je za poslovanje podjetja in s tem tudi za vsebino računovodskih izkazov in davčnih obračunov odgovorna oseba direktor podjetja. »In čemu potem sploh potrebujemo računovodski servis, če za vse odgovarjamo sami?« se lahko vpraša podjetnik. Odgovor je lahko zelo administrativno-tehničen: zato, da vaše poslovne dogodke, ki so nastali na podlagi vaših odločitev umestijo na določene konte in povzetek vašega poslovanja prepišejo na za to predpisane obrazce. Če se pri opravilu zmotijo in povzročijo škodo, jih lahko odškodninsko tožite. Kolikor vem, se to še ni zgodilo. Vendar pa si takega odgovora ne želimo niti računovodski servisi niti podjetja. Zato bi bil primernejši odgovor naslednji: ″Računovodski servis potrebujete, da z ustreznimi informacijami, ki vam jih med vašim poslovanjem ponuja, poskrbi tudi za pravilne podlage, na katerih temeljijo vaše poslovne odločitve. S tem se boste pri poslovanju izognili morebitnemu preseganju zakonsko dovoljenih okvirjev, kakovosten računovodski servis pa bo seveda vse vaše poslovne dogodke pravilno evidentiral, računovodski izkazi bodo vsebinsko pravilni, v davčnih obračunih in morebitnih inšpekcijskih postopkih pa ne bo po nepotrebnem davčno nepriznanih stroškov. In drugič, pravilne bilance nam bodo omogočile, da bomo lahko suvereno nastopali pri banki, na javnih razpisih, pred poslovnimi partnerji in pred ostalimi uporabniki naših poslovnih informacij.

Posledice slabega računovodenja

Posebej v kriznih časih je sodelovanje med računovodskim servisom in poslovodstvom zelo pomembno. Mogoče je bilo minulo poslovno leto slabše kot predpreteklo, zato je še bolj pomembno, kako smo prikazali osnovne informacije: razmerje med kupci in dobavitelji, višina finančnih zadolžitev, razmerja finančnih obveznosti glede na ročnost uporabe sredstev; kapital za financiranje poslovanja, obračanje sredstva in tako dalje.

Prepogosto se dogaja, da banke vaše podjetje slabše bonitetno razporedijo in imate manjši limit zadolževanja. To lahko pomeni manj posojila po višji obrestni meri. V najslabšem primeru vas odbor za kreditno presojo celo zavrne.

A to še ni vse. Če ste kandidirali na razpisu za pridobitev evropskih sredstev, vas lahko komisija za preverjanje uspešnosti zavrne, ker imate slab finančni položaj (finančno ravnotežje, moč, plačilna sposobnost) in ker ne zadostite nekaterim osnovnim kazalcem, kot je dodana vrednost na zaposlenega.

A tudi to še ni vse! Letnih poročil, ki smo jih oddali na AJPES, praviloma ni mogoče popravljati za nazaj (le izjemoma, po izkušnjah res redko). Računovodski izkazi so torej taki, kakršne ste kot direktor podpisali oziroma, če se vrnem na začetek, kakršne so vam pripravili v računovodje.

K sreči se tu zgodba ne konča! Podjetništvo se ne meni za nastali čas in se ne ukvarja z minulimi odločitvami. Še bo novih priložnosti in podjetniških idej. Zdajšnji krizni čas pa je morda (kot to tudi v drugih primerih povsod poudarjajo!) priložnost, da se malenkost bolje poglobimo v svoje lastno poslovanje, izkazovanje rezultatov poslovanja in med drugim ugotovimo, ali imamo računovodski servis, ki nam bo zagotovil več, kot le knjiženje minulih poslovnih dogodkov.

Neven Škrokov
Član Upravnega odbora ZRS

Avtor: Zbornica računovodskih servisov